Kapela je bila zgrajena leta 1771, kasneje pa so ji prizidali še vhodno lopo in zvonik. O gradnji kapele kroži legenda, da je neka grofica Ana med ježo padla s konja. Ker je …

Kapelica v neogotskem slogu je bila zgrajena leta 1947. Postavili so jo v spomin na štiri domačine, ki so padli v drugi svetovni vojni. Nad odprto vhodno lopo, ki jo podpirata para vitkih stebrov …

Leta 1922 jo je dal na svojem posestvu pozidati Franc Juhart v zahvalo sv. Roku za ozdravitev nog. Leta 1935 jo je kupil tedanji slovenjebistriški župnik Ivan Šolinc, leta 1957 je …

Cerkev je v virih prvič omenjena leta 1542. Prvotna stavba, o kateri priča gotski zvonik, je bila v baročni dobi v celoti povišana, v notranjščini pa obokana in leta 1742 poslikana s freskami …

Podružnična cerkev nad mestom je bila nekoč pomembna božjepotna cerkev. Stavba je izjemen primer celostne baročne umetnine na Štajerskem, saj se je do današnjih dni bolj ali manj ohranila …

Župnijska cerkev je bila zgrajena najpozneje v 13. stoletju. V naslednjih stoletjih je bila večkrat povečana in prezidana. Danes kaže predvsem podobo, ki jo je dobila med obsežno prenovo v …

V jedru gotska cerkev je bila v 17. stoletju prezidana. Takrat so jo obokali in na zahodu uredili pevski kor. Od opreme iz okrog leta 1700 je ohranjenih nekaj kipov …

Obzidje, pozidano do leta 1339, se je do danes obdržalo le še deloma. Ohranjeni deli so debeli med 50 in 60 centimetrov in segajo od 1,5 do 4 metre v višino. …

Sprva beneficiatna hiša, nato kaplanija, zdaj zasebna stanovanjska hiša je iz leta 1747. Zgraditi jo je dal tedanji slovenjebistriški župnik Caspar Johann Zamlik. …

V prvi tretjini 17. st. so se v mestu naselili minoriti, ki so si pri Marijini cerkvi uredili samostan. Samostansko stavbo so v drugi polovici 17. st. povečali. Leta 1786 …

Enonadstropna hiša, ki je najverjetneje nastala z združitvijo dveh stavb, velja za hišo z najlepšo baročno fasado v mestu. Na s štukom bogato okrašenem …

Jugozahodni stolp mestnega obzidja je bil zgrajen okrog leta 1300. Namenjen je bil obrambi, hkrati pa je služil kot bivališče ministerialov oziroma vitezov. …

V jedru baročno stavbo (nekoč poštna postaja) je dal veleposestnik Franc Juhart leta 1917 temeljito prezidati po načrtih mariborskega arhitekta Maksa Czeikeja. …

Most čez potok Bistrica je v virih omenjen že leta 1311. Takrat je namreč žički samostan kupil zemljišče s hišo na levem bregu potoka pod mostom. Sedanji …

Velika hiša izstopa zaradi najizrazitejše baročne fasade na Partizanski cesti. Okna nadstropja poudarjajo v spodnjem delu lambrekini. Na dvoriščni strani je …

Eno redkih modernističnih stavb na širšem območju Slovenske Bistrice so začeli na pobudo župnika Ivana Šolinca graditi leta 1937 in jo dokončali leto kasneje. …

Enonadstropna hiša je bila od devetdesetih let 18. st. v lasti družine Formacher (von Formacher auf Lilienberg), katere člani so v Slovenski Bistrici več kot sto let …

Srednjeveška naselbina Gradišče v jugovzhodnem delu starega mestnega jedra, zasnovana kot trapezast trg, je najstarejši predel Slovenske Bistrice. …

Meščanski dvorec je v prvi polovici 19. st. dal zgraditi začetnik znane plemiške rodbine, ki izvira iz Slovenske Bistrice. Iz časa gradnje dvorca je tudi manjši …

V starejši vogalni stavbi je bil do začetka 20. st. Narodni dom. Po temeljiti prezidavi, katere rezultat je tudi secesijski vogalni stolpičasti okrogli konzolni pomol, je bila …

Stavba rotovža v sedanji podobi je iz 18. st. Takrat je bil zgrajen baročni urni stolp, ki poudarja trško fasado. Na vrhu stolpa je stiliziran grb Slovenske Bistrice …