O projektu

Naslov v izvirniku: Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije
Sodelavci: dr. Simona Kostanjšek Brglez (osebna bibliografija – izpis COBISS)
Trajanje: 1. april 2019 – 31. marec 2022

Opis

Namen raziskovalnega projekta je sistematično raziskati in proučiti umetnostno dediščino dela kohezijske regije Vzhodna Slovenija (območje občin Maribor, Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole). Umetnostna dediščina tega področja namreč še ni bila celovito znanstveno obdelana in ovrednotena, kar je eden od bistvenih razlogov, da veliko umetnostnih spomenikov regije ni vključenih v turistično ponudbo. Rezultati raziskav, izvedenih v okviru projekta, bodo uporabljeni za pripravo umetnostne topografije regije, zlasti Slovenske Bistrice in Maribora, in nato pretvorjeni v vsebine, zanimive za turiste. Skupaj z lokalno turistično agencijo, ki pri projektu sodeluje kot partner iz gospodarstva, bodo na podlagi tega gradiva oblikovane nove turistične poti (itinerariji). Te bodo v prvi vrsti temeljile na umetnostni dediščini, vključevale pa bodo tudi druge turistične potenciale regije (npr. tematske kulturne poti, mestna jedra, vrtno arhitekturno dediščino, pohodniške poti, kolesarske poti, naravne znamenitosti, kulinariko, običaje, navade in praznovanja). Dva nova itinerarija bosta tudi pilotno preverjena v praksi.

Izbrano projektno območje je zgodovinsko izjemno pomembno, ne le na regionalnem nivoju, ampak na nivoju celotne Slovenije in širšeevropsko. Številni ohranjeni spomeniki dokazujejo, da je bilo območje pomembno že v antiki, intenzivno pa se je začelo razvijati v srednjem veku in še zlasti v novem veku. S plemiškimi rodbinami, katerih prisotnost se pomembno zrcali v profani in sakralni arhitekturi ter drugih umetnostnih spomenikih na območju, se prostor umešča v širši evropski kontekst. Med temi velja izpostaviti predvsem Attemse, Herbersteine in Brandise. V povezavi z naštetimi rodbinami se umetnostni spomeniki na območju v širši evropski kontekst vpenjajo tudi preko ustvarjalnosti baročnih umetnikov, kot so Johann Martin Schmidt, Franz Ignaz Flurer, Philipp Carl Laubmann, Philipp Jakob Straub in drugi, katerih dela so danes v sakralnih in profanih stavbah na projektnem območju ter v javnih zbirkah.

Regija je torej izjemno pomembna in vsebuje vrsto potencialov za razvoj kulturnega turizma, a je zaradi razkoraka med znanstvenimi rezultati in turističnim gospodarstvom še vedno neprepoznana kot turistično privlačna. Še zlasti je lahko vabljiva za turiste z nemško govorečih območij, s katerimi jo povezuje skupni zgodovinski in umetnostni prostor. Projekt gradi na poglobljenem proučevanju umetnostnih spomenikov, ki jih bo nato, tudi po zgledu sosednje Avstrije, med sabo povezal z različnimi zgodbami v privlačne turistični produkte. Najmočnejši potencial so prav zgodbe,

povezane s plemiškimi družinami in pomembnimi umetniki, ki so ustvarjali na tem območju. Izziv projekta je tako premoščanje razkoraka med znanostjo in gospodarstvom, kar bo vodilo v oblikovanje inovativnih in vsebinsko bogatih trajnostnih kulturnih turističnih produktov. Ti bodo dolgoročno pomembno vplivali tako na nadaljnji gospodarski razvoj regije kot tudi na nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo. Pričakovani rezultati projekta bodo povečali prepoznavnost območja in regije Vzhodna Slovenija kot destinacije trajnostnega in kulturnega turizma.

Vodja projekta

Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru P6-0061

Partnerji

Sajko turizem, družba za turizem, d. o. o.

Finančni vir

Aplikativni raziskovalni projekt Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije od 1. aprila 2019 do 31. marca 2022 v okviru ukrepa spodbujanja raziskovalcev na začetku kariere sofinancirata Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj.

Faze projekta:

Meni
Ume