39. Partizanska ulica v smeri mestnega jedra

V smeri Trga svobode so na desni precej različne hiše. Prva od ostalih na tej cesti izstopa glede na slog. Njeno fasado krasijo historistični in secesijski elementi. V jedru je starejša, leta 1906 pa je dobila sedanjo podobo. Sledijo tri preprostejše pritlične hiše, ki so vse vsaj iz prve polovice 19. stoletja, a so bile pozneje precej predelane. Prva je bila v 20. stoletju v lasti družine Sakelšek, v drugi, ki ima ohranjene baročne oboke, je živel dimnikar Pečauer, tretja pa je bila last kleparja Karla Podhraškega, ki je na eni fotografiji iz leta 1928 označen tudi kot predsednik bistriških obrtnikov.

Najvišja hiša na desni strani ceste je historistična stavba s predelanim pritličjem. Pred drugo svetovno vojno je bila v lasti čevljarskega mojstra Antona Marinška. Njegova sinova sta se v štiridesetih letih 20. stoletja izselila. Eden je odprl zlatarno v Trstu, drugi pa je bil lastnik avtobusnega podjetja v Gorici. Danes je v Marinškovi stavbi enota vrtca.

Sledi ji velika nadstropna hiša z baročno fasado, ki jo poudarja štukirano okrasje. V njej je zdaj dom za učence OŠ Minke Namestnik-Sonje. Nekoč je bila v lasti družine Kodolič. Filip Kodolič je bil soprog sestre grofa Ferdinanda Attemsa – Klotilde Marije Gabrijele Pavlin. Padel je v prvi svetovni vojni leta 1918 v Italiji. Za hišo je parkovno urejen vrt, ki sega vse do mestnega obzidja ob Čopovi ulici.