1900 (Fotoarhiv Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, založila: Rosa Pitschl) / 2020 (Sašo Jug)

35. Sirotišnica in gostišče Hansa Wallanda

Ko se po Ljubljanski cesti vrnemo v mestno jedro na Trg svobode, tik za cerkvijo zavijemo levo na Partizansko ulico, ki vodi proti gradu. Ulico uvajata dve večji stavbi. Na desni je enonadstropna hiša iz prve polovice 19. stoletja, ki stoji na vogalu Trga svobode in Partizanske ulice ter se od nastanka ni bistveno spremenila. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je bila v njej Wallandova gostilna. Kot je razvidno iz časopisnega oglasa (1930), je bilo v gostišču Hansa Wallanda možno koristiti polni penzion, s prenočiščem in prehrano. Gostilna je imela »extra Zimmer«, spredaj je bil letni vrt, zadaj pa posojilnica (Walland je bil gostilničar in bankir). Ob sobotah so v njej sestankovali člani lovskega društva, katerega predsednik je bil Ferdinand Marija III. grof Attems, po vojni pa so bili to prostori podjetja Elektro. H gostilni je spadala sosednja hiša, v kateri je danes frizerstvo.

Na levi strani stoji velika, v osnovi baročna dvonadstropna hiša. V 19. stoletju je bila prezidana, o čemer priča portal z letnico 1843. Na pobudo tukajšnjega župnika, častnega lavantinskega kanonika Jožefa Cerjaka (1863–1933), je bila v Slovenski Bistrici ustanovljena sirotišnica. Ker v samostanskem poslopju ni bilo primernega prostora za otroke, so šolske sestre leta 1933 od trgovca z usnjem in kožami I. Rateja kupile sosednjo stavbo in jo obnovile. Sirotišnica, ki so jo vodile, je imela leta 1934 v oskrbi 70 otrok. Ob stavbi je do druge svetovne vojne stala velika kapela sv. Ignacija oziroma sv. Križa.

Meni
Ume