1932 (Fotoarhiv Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, založil: L. Kieser) / 2020 (Sašo Jug)

32. Vile na Ljubljanski cesti

Vrsta vil na Ljubljanski cesti, fotografirana v smeri proti mestnemu jedru, je iz poznega 19. oziroma začetka 20. stoletja. Nekoč primestne vile so bile zgrajene na območju, ki je bilo še v prvi polovici 19. stoletja povsem nepozidano. Starejši historistični vili z nekaj dekorativnimi fasadnimi elementi sta bili zgrajeni po istem načrtu. V prvi je živela učiteljska družina Metlika. Florentina Metlika-Dimnik in Anton Metlika, ki je bil tudi zasebni učitelj Attemsovih otrok, sta v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja poučevala v ljudski šoli in v državni meščanski šoli. Sosednja vila je bila last družine Omerzu. Slovenjebistriški trgovec Daniel Omerzu je leta 1925 vodil priprave za ustanovitev meščanske šole. Bil je zadnji župan mesta pred drugo svetovno vojno. Leta 1938 je Omerzu poročal o rudišču svinca, cinka in bakra na Okoški Gori na Pohorju in v Zagreb v analizo poslal prve vzorce mineralov. Leta 1951 je vložil prošnjo za mesečno rento kot solastnik rudnika Marija Reka.

Zadnja najvišja vila je iz prve četrtine 20. stoletja in je bila last zdravnika Simona Jagodiča (1892–1967), ki je v Slovenski Bistrici deloval kar 38 let. Med drugo svetovno vojno je, dokler ni bil izgnan v Šlezijo, odhajal na Pohorje zdravit partizane. Po vojni je v mestu organiziral okrajno zdravstveno službo in bil do upokojitve upravnik zdravstvenega doma. Pomembne zasluge ima tudi pri ureditvi prvega mestnega vodovoda.

Meni
Ume