1934 (Zbornik občine Slovenska Bistrica 2, 1990, str. 339, foto: J. Pelko) / 2020 (Sašo Jug)

19. Mesto po neurju leta 1934

Prostor nekdanjih južnih mestnih vrat je zelo nizko; gre za eno najnižjih točk mesta, zato je bilo območje ob močnejšem deževju v preteklosti večkrat zalito. Fotografija je bila posneta po neurju 11. julija 1934. Na levi strani ceste so tri stavbe. Prva je zdajšnja poštna. Nižja hiša za njo ima kvaliteten kamnit portal z letnico 1835 in s sočasnimi lesenimi vratnicami. V sedemdesetih letih 18. stoletju je bila v lasti slikarja in mestnega sodnika Jakoba Reisserja. Njegov oče Janez Jakob je leta 1720 v mesto prišel kot grajski slikar, se tukaj naselil in postal meščan. Priča pri njegovi poroki je bil znani Attemsov freskant Franc Ignaz Flurer. Domnevati smemo, da je Reisser sodeloval pri poslikavi prostorov v bistriškem gradu (Flurer je freske v dvorani podpisal leta 1721). Sosednje hiše več ni, na njenem mestu so postavili sodobno bančno stavbo. V njej je živel knjigovez Vezjak. Med sedanjo banko in nekdanjo Stepišnikovo hišo stoji še ena hiša (s pripadajočim gospodarskim poslopjem na dvorišču), datirana na portalu z letnico 1860. Bila je last Frelihov, ki so bili eni največjih kmetov v mestu. Kmetijo z gostilno je kupil oče Antona Freliha (1909–1985), prvega povojnega župana. Frelihi so bili tudi furmani – prevozniki s konji.

Meni
Ume